Takole se je začelo Jaka greva na Cres. Jaka pridem za praznike. Z mojo sva namreč v kampu Valkanela zraven Vrsarja. In tako v pričakovanju , da pride:
Evo ga
In jo mahnemo mimo Limskega kanala , do Kanfanarja in naprej proti Žminju kjer nas že čaka naš prijatelj Šulc iz Croline. Potem pa na kavico in bla bla
Vkrcanje na trajekt je potekalo gladko. Motoristi imajo prednost in jim ni treba čakati v kolonah kar je dobro vedeti
Kapitan Čivava pa še res je
Zanimivo koliko pločevine zbašejo v trebuh te beštije
Včasih ne gre vse gladko. Glede , da se je pripeljal iz Nemčije mu ni zameriti , da mu je bilo potrebno malo pomagati.
Proti našemu ciju Porozina na Cresu
Potem se je začelo tisto pravo. Ceste v enih predelih precej kilave in je potrebana skrajna previdnost kajti skale vse povsod bankin ni . Zato pa razgledi fantastični
En dan zastopam ene drug dan druge , da ni fovšije
Kot je že Jaka omenil Vransko jezero
Na poti pa dudi odseki za čiste užitke
Imeli smo srečo in ujeli v objektiv beloglave orle , ki živijo samo na Cresu
Na priporočilo motoristke , ki sem jo srečal nekaj dni nazaj u Dvigradu se odločimo da prenočino v vasici Valun.
Sledila je romantična večerja dobesedno na morju. Vredna je bila vsakega evra in bilo jih je kar nekaj
Po dveh bokalih vina sem bil že boljše volje
Tukaj sem pa zastopal barve Gladiatorje. Po Jakovem mnenju dostojno
Da ne bo kdo mislil , da ni življenja v morju. Raroga lahko kar z roko pobereš ob pomolu pa plavajao taki Brancini , da samo gledaš .
Sledila je še pika na i dostava pira kar iz bližnje gostilne direkto v apartma in seveda še čvek pozno v noč
Ker sva z mojo bolj rane sorte se zjutraj odpraviva na sprehod po okolici. Ja lahko bi se navadil
Drugi dan jo mahnemo najprej v Vas Lubenice kjer je razgled za bogove.
Potem pa na kavo
Ob pogledu na vrtečega se ni mogel več odlepiti od njega
Za trenutek smo ga pustili brez nazdora pa je pokazal svoj pravi obraz
Po vseh jutranjih pripetijah jo mahnemo naprej proti Osorju.
In čez famozni most , ki ga umikajo dvakrat dnevno , da lahko plovila zapeljejo med otokoma Cres in Lošinj
In že smo na Lošinju
V nerezinah poličemo bivšega atv jaša . Rafelj a greš na pir. "Kako na pir" jaz sem na Lošinju pravi. Ha ha mi tudi
Seveda najprej standardna procedura občudovanje Baj.
Potem pa pijača in čvek. Kako je na otoku , kam se da pripeljat itd itd lahko bi par dni takole
Po slovesu nadaljujemo do Malega lošinja.
Na povratku se nam odpre panoramski pogled na Mesto Cres
Zopet čakamo na trajek vmes pa firbci nadlegujejo Jaka . Samo , da se ustaviva že tišijo okoli naju kot muhe na drek
Smo mislili , da nas bo peljal tale lepotec
pa smo dobili čunga lungo
Počasi nas že grabi utrujenost
In odrinemo proti domu
Takole jo mahamo po vodi.
Ko zagledam Učko imam občutek da sem že doma
Vračamo se po isti poti do kampa kjer Suzana in Jaka prespita
Sledi zajtrk za Gladiatorje
Kavica in čvek
Med tem ko dežuje in čakamo na izboljšanje Jaka zabava še Zito
Ker ni kazalo , da bo kaj bolje Jaka da komando kokone gor in pičiva proti domu.
Po parih urah dobim sporočilo sva že doma pralo do Ljubljane

. Dva dni potepanja v čudovitem vremenu z dobro družbo. Tokrat padla dva otoka nekaj jih je pa še ostalo za drugič. In za konec še misel , ki me je prešinila ob čudovitih razgledih ob poti Hrvati imajo srečo , da imajo tako obalo Slovenci pa tudi , da je blizu in lahko uživamo v njej.
l.p. Civava