Končno našel čas, da delim svojo izkušnjo z Tagliamento v septembru 2019...
Kot sem že omenil, reka ni daleč od Slovenije, tako da mi pot ni vzela veliko časa. Zaradi svoje velikosti in lege jo obdaja veliko neposeljenih območij, večinoma njive ali "gmajna". Avto z prikolico sem pustil na takem območju, kjer je bilo vse prevoženo, stran od njiv in med grmovjem, tako da je bilo čim manj vpadljivo. Potem pa pot pod kolesa...
Plan je bil prevozit po reki oz. produ cca. 40 - 80km, pa je naprej prišel "reality check"... Kljub temu da je vidno vse prevoženo, rečno korito pa je bilo suho, je prod zelo grob in ni bilo nekega užitka vozit po njemu. Tudi mivka je samo na določenih območjih, sem jo pričakoval več.
Tako da sem po pol ure ugotovil, da to nebo šlo in zastavil zadevo malo drugače.
Držal sem se poti ob reki (po nekje pravi offroad poligon), jo nekajkrat prečkal na eno in na drugo stran, se vozil tudi čez vasi in po poljskih poteh. Najseverneje sem bil čez most Ponte Pinzano, najjužneje pa preko Ponte Di Madrisio (na sliki seveda ni dejanska pot, zgolj samo za predstavo kje sta mostova).
Tudi če ni šlo ves čas po strugi (kasneje sem našel celo pot, ki gre nekaj kilometrov po sredini struge za namen nekega gradbišča), nisem bil niti malo razočaran, bilo je več kot odlično. Slabih izkušenj ni bilo, ljudje prijazni, tako da lahko samo priporočim...
To je to, še nekaj slik takole na hitro...
