PETICIJA: Čebele še bodo?

[Nataša]

Ni čebelic; ne bo sadja...

Čebele še bodo? / podpis peticije za začasno prepoved

Poslanska skupina Zares je podprla prizadevanja za Slovenijo brez GSO in vložila predlog zakona o moratoriju na gojenje gensko spremenjenih organizmov. Na njihovi spletni strani www.zares.si/peticija je omogočila podpisovanje peticije za začasno prepoved namernega sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje.
S podpisi se mudi. Prispevajte po svojih močeh in pomagajte širiti pobudo, da čim več Slovencev podpiše svoj delež k ohranjanju naše dežele zdrave za nas, danes in naše potomce.
Pet minut pred dvanajsto se politiki le prebujajo.

Izginotje čebel bi imelo za človeštvo uničujoč učinek
Skrivnostno pri umiranju čebel je, da čebel enostavno ni več, izginejo brez sledu. Zapustile so panj, mladega zaroda ne oskrbujejo več. Ne vemo, kam so šle. V panju ni mrtvih čebel, čebele enostavno izginejo. Posledice so zaenkrat še neizmerljive: izginotje čebel bi imelo za človeštvo uničujoč učinek, kajti skoraj dve tretjini naše prehrane je posredno ali neposredno odvisna od dela čebel.

Večino sadja (90%) oprašujejo čebele, prav tako mandlje, melone, papriko, buče, maline itd. Zato je Albert Einstein že leta 1949 svaril pred umiranjem čebel: >Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta; saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi .<Prave>Občudovanja vredno pri čebelah je že samo njihovo bistvo,<razlaga>Občudovanja vredno zato, ker vse stoodstotno deluje in čebela že od prvega dne svojega prihoda na svet ve, kaj je njena naloga. Naloga je že v njej sami.<Pri>Pri moji čebelji populaciji (sprva približno 40 družin) je bilo opaziti močan nemir in povečano težnjo po rojenju.

Kot čebelar z nakladalnimi panji uporabljam tako imenovano povišano dno, čebele v tem prostoru niso dograjevale satovja v nadaljevanju pripravljenih okvirčkov, ampak brez reda, križem kražem po prostoru. Še posebej vpadljiva je bila močna lepljivost satov, tako da je bilo posamezne okvire težko ločiti. Opazil sem tudi izredno hiter spomladanski razvoj, tako da je bilo treba predčasno poskrbeti za preprečevanje rojenja. Poleti je prišlo do nerazložljivega upadanja čebelje populacije. Čebele so panje enostavno zapustile.<www>Ta iznajdljivost, ta red, česa takega mi ljudje nismo sposobni,<se>Čebelja družina je kot eno samo bitje, ima nekaj, kar bi lahko imenovali kolektivna duša.<Tako>kraljevske zibelke<Te>čebela<du>Človeštvo nujno potrebuje čebele, saj sta skoraj dve tretjini človekove prehrane odvisni od čebel, bodisi posredno ali neposredno: 80 do 90 odstotkov sadja (jabolka, hruške, slive, češnje, breskve, kivi itd.) oprašijo čebele, prav tako mandlje, melone, papriko, buče, maline, sojo, beluše, brokoli, zéleno, kumare in še okrog 90 drugih vrst sadja in zelenjave.

Vegetarisch geniessen, 3/07, prevod: Blanka Prezelj
Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali, november 2007

[XXXL]

Bomo pa kakšno drugo žival naučili letati od cveta do cveta...

[hurco]

Ne vem če je res kaj na tem da so zato krive gensko spremenjene rastline, po mojem jih še ni toliko pri nas. Moje mnenje je da bi bilo precej več efekta če bi se spravili v boj proti škropivom, vendar se to zagotovo ne bodo ker je to že ćisto prevelika "hobotnica" . Saj ni rečeno da čebele zaradi škropiv nujno umrejo, pač se jim zaradi omamljenosti malo odtrena pa je, pa se čisto drugače obnašajo.

[snezzak]

Škropiti se ne sme podnevi ko čebele letajo zato ker ko se vsedejo na poškropljeno rastlino-cvet posrkajo medičino s strupom in pomrejo.
Saj če človek popije strup ima tudi težave ali pa smrt če je pomoč prepozna.

[brinovc]

Nekaj bodo strokovnjaki morali prav hitro ugotoviti in ukrepati ( tudi mi vsi) glede tega velikega problema z čebelami, ker drugače nam bo zagotovo zelo trda predla.

Jaz bi bil prav vesel, da mi ne bi bilo treba škropiti poljščin. Toda, mestni junaki, ali bi prišli motike gonit, pleti na kolenih, koloradske hrošče obirat... zgolj za hrano in ne za cekine?

Kmalu se bi nam videli hrbtenični grebeni in rebra. Tako, kot so se našim očetom pred 50. leti.


LP!

[hurco]

Ah no, jaz mislim drugače in sicer taka hrana kot se uživa sedaj je popolna preserancija in pa zdravju škodljiva. Po mojem mnenju bo kmalu vrednota in pa "visok standard" postalo zdravo življenje ob kašni polenti ali žgancih ter zelenjavi ne pa tako kot sedaj da naše hladilniki kar pokajo po šivih! Vse te zdravniške usluge za bolezni sodobnega sveta, ... bodo postale zelo drage, tako da bo zelo velik prihranek če ti ne bo potrebno skakati okrog "belih zlatarjev"

[Kovk]

a če ni čebelc tudi hmelja in grozdja ni ?

[stojko]

Škropiti se ne sme podnevi ko čebele letajo....

Še nisem slišal, da bi čebele letale tudi ponoči , pa niti, da bi kmetje ponoči škrofili.

Problem je, ker rabimo čebele in rabimo tudi lep in dober pridelek s čim manj truda in stroškov. Nam je sosed poškropil sadovnjak z marelicami in v roku 3-4 dni je pomrlo 60 panjev čebel. Imeli smo jih na tovornjaku. In kaj? Sosed se je komaj začel ukvarjat z sadovnjakom in pojma ni imel kakšna škropiva potrebuje oz. rabi. Mogoče je pa le problem v neznanju kmetov...

[snezzak]

Je je problem lahko v ne znanju ali pa se nekaterim dobesedno jebe kdaj škropijo, ker ko mu rečeš da sredi dneva ne sme škropiti ko čebele najbolj letijo te samo debelo gleda kot da si z lune padel in škrofi naprej ti pa šteješ koliko je mrtvic pred čebelnjakom.
V vinogradih ali pa sadovnjakih je tudi nevarno za čebele, če ni pokošena trava ko cveti deteljica na tleh saj jo čebele rade obletavajo, na njo se pa vsede ves strup katerega se veselo prši po trtah, sadnemu drevju.........
Naše čebelje družine v vinorodnih gorici niso tako močne kot ostale na drugih lokacijah, ker slišiš modele kako cel dan špricajo vinograde, čebelarji me bojo čisto razumeli.
Bil sem sosed nasada jabolk od zadruge mislim caa 40hektarjev pa škropijo že kakšnih 15 let samo ponoči, je pa nadležno ponoči ko se zbudiš poslušat škropilnico kako tuli celo noč.

[hurco]

Problem je tudi kvaliteta škropiv! Vse kolikortoliko lepo in prav če ti kupiš škropiva v uradnih trgovinah, potem še nekako držijo obljube o razgradnih dobah in vsem ostalim, velik problem pa je ,ker za tovrstne produkte obstaja tudi črni trg, kjer razni modeli obiskujejo kmete na domovih in jim ponujajo izdelke po polovični ceni, pripeljane iz bogve kje. Tu se pa problem še dodatno poglobi.

[XXXL]

... izdelke po polovični ceni, pripeljane iz bogve kje.

Kitajska?

[hurco]

Mogoče jih vozijo v kontejnerjih z kitajskimi atv-ji

[brinovc]

Kadar kupujem fitofarmacevtska sredstva (strupe), moram obvezno pokazati tudi veljavni fitofarmacevtski ispit, ker trgovci vedno vpišejo tudi številko le tega. Tako, da se ve, kam, kdaj in koliko je česa šlo. Tako je pri nas. Me še ni obiskal noben šalabajzar, ki bi imel v pritlažniku prodajalno strupov.

Težavo vidim tudi v izdelovalcih teh strupov, ker za male ljubiteljske sadjarje in poljedelce bolje ne poskrbijo v smislu manjših pakiranj z dozirnimi mericami ali injekcijami. Navodila so pogosto natisnjena zelo na drobno in za laike nerazumljivo ter nepraktično. Kot primer: 2 grama na 100 m2. Z kom naj pa človek odmeri 2 grama? Med 2 in 4 grami je prav malo razlike v kupčku ali kapljicah, toda je pa 100% predoziranost.

Kdo ve, kako in kje končajo preostali strupi z večinoma pretečenim rokom, ki manjšim sadjarjem in poljedelcem ostajajo po omarah. Ker je škoda pustiti ali odnesti na za to določena mesta, predvsem starejši ljudje tudi strupe z pretečenim rokom uporabljajo. Kaj kemija naredi v strupu samem v tem času pa ve le Bog in kemiki.

Ko inšpektor obišče kmetijo, vedno pogleda tudi način shranjevanja strupov. zadeve morajo biti pod ključem in nedosegljive otrokom ali nepooblaščenim osebam.

LP!

[jazzeira]

Bomo pa kakšno drugo žival naučili letati od cveta do cveta...

LOL:LOL:LOL

[snezzak]

Saj tudi sedaj druge živali letajo od cveta do cveta samo ne opravijo dela katerega opravijo čebele mimogrede ko nabiraji med.
Čebele medtem ko nabirajo medečeino iz cvetov se jim na nožne dlečice prime cvetni prah katerega odnesejo nato na drug cvet in ga tako oprašijo. Šele ko je cvet oprašen zraste uz cveta neposredno ali posredno pridelek - naša hrana

[Civava]

Ljudje smo virus tega planeta in zdravljenje se je začelo.

[brinovc]

Evo nove tragedije pri nas:

http://www.siol.net/Slovenija/Novice/20 ... pomor.aspx



LP!