No lahko si malo pogledate njegovo stran. Sicer nima veze z ATV-ji ima pa z življenjem na splošno
No zelo, zelo, zelo na kratko: je tip ki je šel okoli sveta brez denarja. Izdal bo tudi knjigo v samozaložbi...
Skratka... moram sicer priznat da nisem prebirala ravno vseh sporočil ki sem jih dobivala o njegovi poti, vendar tisto kar sem prebrala mi je bilo vedno všeč. In tudi njegovo knjigo sem že naročila, ker mislim da to vsekakor ne bo stran metanje denarja... glede na to kdo jo je napisal
(pa ga ne poznam osebno, da ne bo pomote )In ravno danes sem dobila njegov mail, pa mogoče bo komu pasalo ga prebrat
Mislim da ne bo nič narobe ker sem tole objavilaVceraj sem gledal film, ki me je mocno navdihnil. V filmu je nastopal decek, ki se je za solski projekt domislil, da bi naredil tri dobra dela, nato pa tistim ljudem narocil naj naredijo nekaj dobrega trem drugim osebam. Ucinek njegovih malih dejanj prijaznosti je bil prostran. Naenkrat so vsi ljudje zaceli delati dobra dela drugim. Na koncu filma sem imel oci solzne in bil sem vznemirjen, ko sem razmisljal kako bi izgledalo, ce bi kaj takega naredili v Sloveniji.
Danes sem se okrog enajstih namenil proti Ljubljani in sem videl svojo staro mamo zalostno. Dobro uro sem bil ob njej in jo zapustil nasmejano. Nato sem videl na nekem postajaliscu v Postojni par z nahrbtniki, ki je drzal v rokah zemljevid in gledal naokoli. Ustavil sem jima, ju peljal na vhod v avtocesto, jima dal smernice, kako priti do Rovinja in sop banan.
- Ampak, ne morem vzeti se banan od tebe, je bil presenecen slovaski popotnik.
- Kaj, ne maras banan? sem ga vprasal
- Da, ampak, ne morem...
- Ti lahko? sem se obrnil k njegovi sopotnici.
Vzela je banane in ko sem ze mislil oditi me je v zanosu hvaleznosti vprasala kaj lahko stori zame. Cakal sem na te besede.
- Res se mi z necim lahko oddolzis, sem ji rekel. - Bodi pozorna na ljudi, ki bodo v naslednjih dneh potrebovali tvojo pomoc in jim naredi nekaj lepega brez da pricakujes karkoli v zameno. Ne dovoli, da se veriga pretrga.
Zaprl sem vrata, se hitro obrnil in nadaljeval voznjo proti Ljubljani. Ko naredim nekaj lepega drugim, se rad cimprej poberem iz kraja prizorisca in pustim ljudi naj v samoti uzivajo obcutke blazenosti. Marsikdo se namrec ob meni potem pocuti, kot bi mi zelel nekaj vrniti. Jaz uzivam pa svojo sreco ob tem...
Ce bi ljudje vedeli, kako lepo je dajati! To je najbolj sebicna stvar na svetu! Dejansko ti prinese najlepse obcutke!
Predvcerajsnjim sem od ranega jutra pa do poznega popoldneva delal avtorsko korekturo knjige, kar pomeni, da sem jo moral se enkrat natancno prebrati, preden je sla v tisk. Dva dolga tedna sem jo cele dneve hitel pisati in popravljati, tako da si za branje sploh nisem vzel casa. Zdaj sem se potopil v zgodbe in spoznanja, ki sem jih dozivljal na poti. Bral sem izpise iz dnevnika in emaile prijateljev in svoje mame. Bral sem zgodbe, ki sem jih zapisal kasneje in vse povezal v celoto. Z zgodbami sem postajal zalosten in nato vzneseno srecen.
Ob branju sem neznansko uzival. Na marsikaksno spoznanje iz poti sem sredi sodobnega kaosa pozabil. Od vseh je v meni se najbolj odzvanjalo:
KOLIKO SEM DOBIL OD LJUDI! NIHCE NI NIC PRICAKOVAL.
Da sploh ne govorim o tem, koliko so mi ljudje pomagali, da sem dokoncal to knjigo in novo spletno stran. Zadnjih 13 ur neprekinjeno delava skupaj s programerjem Mihom na novi spletni strani in na vseh deset milijonov detajlov na katere je treba biti pozoren. Pred desetimi minutami sva sele dala na splet koncni izdelek. Oblikovalec Ales zadnjih 14 dni dela samo zame. Priznati moram, da je njegov izdelek (oblika knjige in spletna stran) resnicno vrhunski. Preprican sem, da taksne knjige se ni bilo na trziscu. Potem je tukaj lektorica Lidija, ki je v knjigi zakrila mojo nepismenost (vsaj kar se vejic tice). Da ne pozabim Essie, ki me je dan za dnem gostila pri njej doma, mi pripravljala solato in zadnji teden vsako jutro z mano vstajala ob petih in tiho sedela zraven medtem ko sem jaz pisal in ji napisano bral. Vsaj 12 ur sva porabila, da sva se prebila skozi vse slike in po dolgem tehtanju izbrala tiste, ki so sle v knjigo.
Pa Miro iz tiskarne Formatisk je zame delal nadure pa Dule iz repro studia pa... vsi sosolci in profesorji, ki so mi pomagali, da sem naredil letnik. Pa oce, mama, sestrica,...
KOLIKO MI LJUDJE DAJEJO! Brez ljudi, ki mi stojijo ob strani, ne bi naredil NICESAR!
------
25.avgusta, takoj po SVETOVNI ZABAVI v klubu Bachus v Ljubljani, se bom odpravil na potovanje po Sloveniji. Pisal sem ze emaile razlicnim ljudem, podjetjem in institucijam in namesto, da bi pismo zakljucil z "Rabim pomoc" sem zapisal "Kaj vam lahko dam?". To bo tema mojega potovanja. Brez prtljage in denarja grem, ker se zavedam, da se mi tako zmanjsa ego, da se zavedam v kaksni soodvisnosti z ostalimi sem.
-----
Vikend VIPASSANE je bil fantasticen!
Meni je zelo dobro dela tisina in pocitek, prijateljem, ki so sli z mano pa tudi. Vsi brez izjeme so rekli, da je bila to ena najlepsih izkusenj njihovega zivljenja. Vsec mi je OSHOV radikalni pristop k meditaciji, ki dejansko iz tebe strese stvari, ki jih drugace ne mores. Zelo mi je vsec tudi hisica, ki sta jo zgradila Dhiraj in Luz, pa tisina narave in njunih prekrasnih vrtov polnih cvetocih roz in brstecih dreves. Kot v pravljici je! Ta vikend (18.zvecer pa do 20.zvecer) grem tja se enkrat. Ce se mi kdo zeli pridruzit, naj mi pise.
-----
Prejsnji sestanek je bil super uspesen in nas pustil polne visokih vibracij. Komaj cakam naslednjega, ko nas bo se vec!
Torej, vsi, ki bi se zeleli pridruziti organizacijskemu timu SVETOVNE ZABAVE in bi zeleli tako ali drugace zraven prispevati svojo energijo, se nam pridruzite v SREDO ob 18h v klub BACHUS na delovnem sestanku.
Meni se zdi nova spletna stran www.peacehiker.com res huda. Minimalisticen stil, a polna simbolov, grafik in slikic ki povejo veliko. Kako se zdi tebi?
Objem,
Matej Sedmak - Peacehiker
peacehiker@gmail.com
www.peacehiker.com
