Jadranska magistrala

[jaka]

Potep po Jadranski magistrali ( D 8 ) se je začel z dežjem 24.07.2010. Od Topolšice preko Kočevja do Delnic ga je bilo več kot preveč.
Medtem ko jaz tankam ;

se na črpalki sprehaja vesoljček (še dobro, da je ni kakšen "sintal" odpeljal)

Pri Delnicah zavijem na Mrkopalj z najboljšimi nameni voziti po asfaltirani cesti. Kmalu spoznam, da sem se pošteno uštel. No ja, obračal ne bom grem pač naprej.

Ko danes ugotavljam, kje sem se vse vozil, vidim tole.

Spominsko obeležje 26-tim zmrznjenim partizanom na Matić poljani
http://www.google.si/images?hl=sl&q=mat ... CDMQsAQwAw
In tako počasi napredujem do ??? uh, uh, strogi rezervat
http://www.google.si/images?hl=sl&q=bij ... CDIQsAQwAw
Ampak označena makadamska cesta ne prepoveduje vožnjo po njej, zato nadaljujem. Te kraje zagotovo še obiščem.

Da ne bom predolg - sledi spust mimo Bjelolasice (Hrvaški olimpijski center) pri Jezeranih priključim na glavno cesto proti Senju, kjer v lepem in toplem sončku sledi sušenje.

Seveda mi postane tudi takoj jasno, zakaj so tako "motne" fotografije.
Veselo nadaljujem po obali do črpalke nad Stinico.

Uporabnik foruma harry2 se razveseli klica, jaz pa še bolj prijatelja z "ta lepo bajo" in kmalu na obali zmočimo še grla.


Se nadaljuje :

[jaka]

Kratek premor in moped že poje.
Prizna in hop na trajekt za Pag.


Preverim še, kakšna je kaj "potovalna hitrost"

No ja, saj gre. Počasi se že oziram za kakšnim avtokampom.


Vsee polno do Povljane, kjer se ustavim.

Preverim kvaliteto "Ožujskega" in sledi edino logično in za ta dan zadnje dejanje


Se nadaljuje:

[Mitjag]

LEpo. Grem za tabo čez 1 teden in to dvakrat

[jaka]

Naslednji dan je bila nedelja in "gospod" je ukazal, da je to njegov dan lenarjenja in počitka. Izkoristil sem ga tukaj

V izogib odpiranja novih forumov šikaniranih in vedno lačnih .
"Čiroki" , kaj praviš ???

Takoj naslednji delovni dan pa spet v sedlo.
Mimo Zadra po obvoznici.

Kot ža šalo sva z normalnim tempom in postanki zavila na Murter.


Otok je majhen od celine ga loči le mostiček, po panoramski vožnji in ogledu zalivčkov

se odločiva za prijeten camp

kjer gospa z nasmeškom na ustih ugotavlja, da je vsa "krama" na svojem mestu

Ker je pač čas dopustov se odločiva da na Murterju ostaneva 3 dni.

Se nadaljuje : Grem na še en "vikend giro" z mopedom

[cheeroke]

Ja lepo Jaka,da se name spomniš drugače sem brez besed.....

[jaka]

Dogovor, da na Murterju ostaneva 3 dni sva kmalu spremenila v 2 dni. Nekaj naju je gnalo dalje in kljub velikim gafitom, ki krasijo vsako drugo škarpo in malce večjo skalo sva drvela mimo Splita. O grafitih "Hajduk" ni potrebno izgubljati besed.
Nekje daleč v ospredju je Split, ki sem ga obšel po obvoznici. Velike oz. dolge stoječe kolone na vpadnicah so me odvrnile od vožnje po Splitu.

Zato pa sem si malce več časa vzel za ogled Omiša, v katerega se nazaj grede vračam iz Dinare z "cmokom" v grlu. V nadaljevanju bo jasno zakaj ?

Prijetno pozno popoldansko in ne preveč vroče, počasi nadaljujeva v Makarsko primorje, kjer se že kaže mogočno gorovje Biokovo z zavidljivo nadmorsko višino, ki sega malce čez 1700 m.

Za ta dan končujeva v prijetni vasici oz. naselju Podgora ob samem vznožju Biokova. Večerni sprehod ponuja tole.

[jaka]

Zbudiva se v lepo, prijetno hladno jutro spakirava vso kramo in nadaljujeva. Prvi postanek in slika pade šele kakšen kilometer pred Pločami, nekoč eno pomembnejšega( SFRJ ) pristanišča.
Bačinska jezera



Prehod neretve
Še en pogled na delto Neretve

Kolona v daljavi.

Seveda, mejni prehod CRO-BiH

Po res poceni in dobrem kosilu nadaljujeva po D8

Mostički prečkajo globoke zalive (tukaj zapustiva BiH)

Še malce obale, ovinkov, prelepih pogledov

Še en mostiček

Na mostičku.

Pogled na tole kravo da slutiti da sva blizu

In pritisk naraste. Uspelo nama je.

[jaka]

Po ogledu Dubrovnika še malce "poziranja" .

Tukaj sva se tudi odločala : nadaljevati proti Črni Gori ali obrniti.

Obrnila sva, kajti vleklo me je na polotok Pelješac, kjer sem ga pred mnogimi leti nekaj dni opazoval iz ptičje prespektive in raziskoval z biciklom.
Ston, vhod na Pelješac, za pa" radar in lizika". Po kratkem barantanju sem bil ob 300 kun (45 eur).

Spust v prvi kamp.



Potem pa sledi "mini" servis. Opazil sem, da mi bajalica ne vleče več tako kot bi morala. Sum je takoj padel na :

Skok v prvo pomoč

Lepilo za gumo je tako in drugače med orodjem


In bajalica je spet pripravljena za "radar in liziko"

Se nadaljuje :

[jaka]

Pelješac ! Za Istro drugi največji polotok, dolg 65 in širok 6 km, najvišja točka je gora Sv. Ilija z 961 m nm skriva v sebi mnogo zanimivega in skritega. Težko ga je raziskati v enem dnevu vendar sem že pred leti, ko sem ga prejadral z jadralnim padalom in prekolesaril z biciklom spoznal mnoge njegove skrivnosti. Z veseljem sem se vrnil na kraj nekoč že videnega.
Skrit in odmaknjen del od glavne ceste.
Dingač, eden najboljših Hrvaških vin, nekoč poznan tudi kot Pelješac, danes Plavac se skriva tukaj.


Povsem neoznačena, nekoč makadamska cesta vodi z južne strani otoka na višini 500 mnm z prečudovitim pogledom


Še bolj skrit tunel, neznan marisaketeru obiskovalcu.


Globoko spodaj v skalo urezana naselja, z redkimi obiskovalci, ki si želijo mirnega dopustovanja pri prijaznih domačinih.


Drug del skrajnega dela otoka, Orebič, raj za surfarje in kajtarje (kampi so polni Slovencev)


In spet skriti zapuščeni deli polotoka !



Spet spust v dolino, po odličnih in lepo urejenih cestah.



Itd...Itd...


Še se bova vrnila ! Prijazni domačini so nama povedali še mnogo zanimivega, zato ta del Pelješca ostaja v planu.
Z lepimi vtisi ga zapuščava in drviva proti Makarskemu deli Dalmacije. Naslednji je na vrsti Biokovo. Tudi ta del mi je ostal dolžan še iz "padalskih" časov.
Utaboriva se v campu.
Zaostrog je malce bolj "žalostni" del tega potepanja, kajti to noč se je "uscalo" in v šotoru je vse plavalo, tudi fotoaparat.
Žal, tole je zadnja slika ob kateri sem si obljubil, da bo takoj ob povratku, naslednja "investicija" nakup kvalitetnega "waserdiht" šotora.

[jaka]

Še zadnji raport.
Ker ni več slik se nama ne zdi smiselno opisovanje potepanja po Biokovem, Dinari, Peručkem jezeru, dolini reke Cetine itd...povem pa lahko, da je tudi notranjost lepa, zanimiva, polna prijaznih ljudi z katerimi na potepu nisva imela prav nobenih težav.
Najdaljša razdalja ki sva jo prevozila v enem dnevu je bila od Murterja, do Rovinja (380 km) Za to sva z postanki rabila 9 ur.Največjo hitrost sem dosegel na odseku hitre ceste Rijeka - tunel Učka - Rovinj, po obali pa zaradi prelepih zalivov, pokrajine itd...ker sem preveč "zijal" naokoli nisem vozil hitro, kar se seveda tudi ne da zaradi raznih avtodomov, prikolic, kamionov itd...
Ljubljana - Delnice - Mrkopalj- Senj - Dubrovnik prevoženo (približno) 814 km,
Dubrovnik - Pelješac - Biokovo - Dinara - Omiš - Rovinj - Ljubljana prevoženo (približno) 970 km
Skupaj prevoženo (približno) 1884 km.
Tankal sem (po shranjenih računih) 14 x
Pokuril skupaj 143,8 litrov bencina
Dopuščam možnost, da se je kakšen račun zgubil

Tole sliko pa je prispeval gospod z "ta lepo bajo" iz Postojne
Kavica v Postojni.


Na koncu hvala nekaterim članom foruma za logistično in moralno podporo, ter hvala članom CRO-line foruma, ki so prispevali svoje kontakte in ponujeno pomoč v primeru kakšne okvare, nesreče itd...
Načrt za naslednje leto - ponoviti, podaljšati do konca Črne Gore in dodati še nekaj večjih otokov.

[Civava]

Lepa tura in še lepši opis. Sline že tečejo

[jaka]

Tudi pri nas teče

[Jure]

Jaka in Suzana - ala vama čufte!

[golavsek65]

Bravo Jaka !

[Rogi]

Še enkrat: Bravo!
PS:
Kupi tudi vaserdiht fotoaparat.

[el.presidento]

Oooo tole vama pa ni bilo dolgčas

[dukimen]

mal me sicer tolaži, da sem en del te rute peljal slabo leto nazaj z avtodomom ampak tisto ni bilo čisto tapravo.... kljub temu, da sem imel odprto okno in veter v laseh
ni kaj, meje za ATV popotovanja sta s Suzano dvignila zelo visoko (da ne govorim za tiste s stalnim štirikolesnim pogonom )

pravzaprav lahko z Rogijem in še kakšnim afriškim popotnikom odprete svojo rubriko

[jaka]

Od Rogija in Vere se učimo.
Moram priznati, da mi je njegov prvi prispevek dal misliti. Brez kakršnega koli kompliciranja, vabil, postavljanja pogojev o raznih potovalnih ali povprečnih brzinah, enostavno sta se vsedla na moped in odpeljala, kar sta si splanirala.
Isto sva naredila midva. Uspešno in srečno potepanje naju je malce ohrabrilo in zagotovo bo naslednji potep (če bo zdravje) vsaj za kakšnega jurja daljši.(če bo pod ritjo LC 8, mogoče še daljši)

[jaka]

Ekipa že drvi po Jadranki (štartala je včeraj). Joži in Civava, srečno. Danes se že javljata iz Paga.

[jerebtomy]

Ekipa že drvi po Jadranki (štartala je včeraj). Joži in Civava, srečno. Danes se že javljata iz Paga.

A to je nadaljevanje tazadne prekinjene zarad "koleščka".Sem jima kar mal fouš.Naj jima bo tokrat un gor bolj naklonjen

[jaka]

Ja res je. Spremljamo nadaljevanko . Sta že v Splitu in tudi jamrata že, da je pošteno vroče. Civava in Joži, kar tako naprej.

[Civava]

Na žalost tokrat Joži ni mogla z mano. Tako sva ja mahnila jaz in moj prijatelj Igor. Štartala v četrtek popoldne in do zvečer sva bila že v Karlobagu. Prispela sva v temi. Drugič bom raje prespal v Senju tako bo ostala še kakšna urica za večerno uživanje na terasi. No kakor koli že tabla dobrodošli motoristi naju pripelje do obale kjer nama prijazen lastnik oštarije takoj zrihta sobo par hiš naprej. Seveda se mu odolživa z večerjo pri njem. V petek jo mahneva ob obali proti Zadru in naprej. Vmes si sledijo pavze za slikanje in počitek. Do Splita poteka vožnja v prijetnem vzdušju ob panorami , ki se nama odpira proti morju in otokih. Od Splita pa postane vožnja naporna polno omejitev in grda obala. V poznih popoldanski urah prispeva v Makarsko. Že na prvi pogled mi ni bila všeč sam beton. Ko pa se začne še navijanje cene za sobo najprej pri gazdi 30€ pa gazdarici pa je takoj poskočila na 50€ se odločiva greva še malo naprej. Pametna poteza . Nekaj kilometrob naprej naletiva na čudovito vasico Podgora kjer imava odlično izhodiše za naslednji dan . Apartma dobiva tik ob vodi večerjava par korakov stran . Ljudje prijazni cene zmerne. Zvečer si privočiva en dolg sprehod. Telo pač zahteva svoje ob dvodnevnem jahanju motorja . Cela obala je polna kafičev in restavracij in vse že obratuje. Vrževa se v eno sedežno garnituro ( zgleda , da je to postala nova moda) i naenkrat se nama ob srkanju piva ne da več nikamor. Zjutraj že ob 6 vrževa pokonci gazdarico. Prejšni dan sva ji pozabila takoj plačat apartma. Seveda je bilo takoj ludi Slovenci ko još ustaje usred noči. Samo midva sva vedela , da za v hribe velja rana ura zlata ura. In tako začneva vzpon na Biokovo. Vožnja skozi borove gozdove in prekrasna panorama nama jemlje dih. Narava se je pravkar prebudila vse je naravnost prečudovito. Proti vrhu pa za piko na i pravi Hrvaški Stelvio. Seveda ne bi bila Loška drseča , če ne bi izkoristila priliko in udarila en GHD. Nazaj najdeva en makedam in se spustiva na drugo stran Biokova. Šibava proti Peručkom jezeru kjer ujameva par plohic tako , da imam enkrat priliko izprobat komplet dežno opremo. Sledi sušenje švica na becinski u Vrliki. Nato pa skozi Knin do Obrovca kjer se ustaviva na Zermaniji pri Renatu. Tokrat vse zasedeno šotora pa nimam z sabo. Se bo treba naučit , da je to obvezna oprema. Po daljšem počitku se odločiva , da jo udariva kar proti Gospiču in tam prespiva. Kilometer pred črpalko mi zmanjka goriva . K sreči imam kantico . Črpalkar nama svetuje kam naj se obrneva za prenočišče. Izkaže se , da je navaden pajzel vendar nimava izbire ura je že pozna in ne da se nama več iskat. Zraven je avtobusna postaja in prometna cesta . Nakej časa se matram potem pa grem v motor iskat protihrupne čepe. Spim bolj na obroke. Že zarana sva pokonci in pred šeto že šibava proti Otočcu. Tam se ustaviva na kavi in zraven dobiva še zajtrk . Takoj se nama popravi razpoloženje. Mejo prečkava na Brodu na kolpi in ob enih sva doma . Za nama je dobrih 1300 km , prelepih panoramskih vtisov , čudovitih ljudi , ki sva jih srečala na poti ter njihovih štorij v zvezi z nama . Tako so naju zamenjali Hrvati za čeha ,Nemec se je pogovarjal z nama z kretnjami pa tudi nama je kar dobro šlo, če bi še nekaj časa ostali bi verjetno postavili vetrnico za proizvodnjo elektrike ob vsem mahanju pa do tega , da so se Nemci čudili , da se je z širikolesniko mogoče pripeljati tako daleč pa do tega , da je bil en Hrvat prepirčan , da motor gre samo 40 na uro ali pa komantarji v smislu vidi čivava se zove motor ha ha . Skratka vtisov in dogodivšin polna kapa. Motorja tokrat brez problema . Sledi Bosna

[Jurko]

sUPER TURA.

[Fran]

Tole si pa krasno dokumentiru. Slike pa še text vse povesta. Ponavadi ni časa slikat, pa prideš domov pa ni kj pokazat. Vsaka čast.

[BIF]

Lepo sta ga "peglala".
Selfie pa zmaga....