Jaka balkan tour 2013

[Civava]

Jaka in Suzana sta srečno prispela do zahodne Srbije in se sedaj gibljeta po planinah okoli Zlatibora. Pošilja tudi pozdrave vsem forumašem.

[Civava]

Danes nadaljujeta proti Skarskemu jezeru in naprej v Albanijo.

[Civava]

Danes prispela na Žabljak po moje jima bo odleglo od peklenske vročine

[jerebtomy]

Dobra sta ni kaj v tej vročini,vrni Jakatu pozdrave če se bosta kaj slišala.

[Civava]

Mogoče se sam kaj javi Mišo ima cel kamp pokrit z WiFi .

[Civava]

Zadnje informacije niso dobre. V Sarajevu doživela in preživela nesrečo za razliko od Baje , ki je ostala nevozna. Jaka seveda ne bi bil Jaka , če bi mu to pokvarilo dopust. Od nekje je izkopal avto in z Suzano nadaljujeta svoje počitice. Baja je pa na poti domov.

[jerebtomy]

Bravo Jaka,ta se pa res ne da.
Je mel srečo da ni blo več Voduškove dol,drgač ga bi pa na j*****.

[golavsek65]

Samo da sta Jaka in Suzana uredu
Mojster Jaka reši vsako težavo in nič ga ne zmede in odvrne od začrtane poti

[rotis]

Carja . Samo da sta cela.
Je moglo bit pa dost hudo , da gre baja domov ker jo mojster ni mogel popravt.

[jaka]

Počitnice oz vožnja po sili razmer končana 6 dni prej kot sva planirala, po vsej pregledani literaturi, prespani noči itd...sva vesela, da sva med vami. Odnesla sva jo z eno prasko (Suzana), jaz pa udarec v desni komolec.


Po videnem, slikanem itd...(krivca se najlažje pokaže, ane)


Pravilni odgovor, kaj je delal "krivec" bo nagrajen z kakšnim hladnim napitkom.


Da je bila Zavarovalnica Triglav z svojo asistenco v tujini dobra naložba ne bom izgubljal besed. Kapo dol. Pokličeš, poveš približno lokacijo in po treh urah sva bila z njihovo asistenco in Bih Amd že v Sarajevu

[jaka]

V soboto (na petek sem bil tako ali tako opažen na AC ) iz Savinjske doline štartava proti Dravskemu polju, edina slika, ki sva jo naredila še na naši strani je grad Borl.


Stara dobra Podravska magistala, tokrat na srečo prazna, vendar vroča kjer koli. Prijetni drevoredi so pravi raj, kjer sva se uspela vsaj malo uspela ohladiti.


Vsem, ki se boste vozili tod naokoli lahko svetujem obisk pri dobrih ljudeh, kjer zemljo obdelujo in z njo živijo na najbolj tradicionalen način. To potrjuje tudi mnogo nagrad, plaket, najbolj pa obisk izredno zahtevnih in tudi medijsko poznanih poznavalcev dobre hrane in kapljice.
Naju je to spoznavanje na tem mestu zadržalo celih dva dni

[jaka]

V ponedeljek sva se nekako uspela rešiti hlapov in se po isti poti, kot teden prej Civava in Joži odpraviva proti Lonjskemu polju. Logistična podpora iz SLO (Civava in Dukimen) preko sms sporočila javita možnost hujših nalivov v večernih urah. Pri Okučanih se zato odločiva za skok na AC - smer Srbija. Vročina je huda, vendar vztrajava. Na enem izmed AC počivališč se nasmejiva do srca WC za ????


Iz AC zavijeva pred Brčkem (prečkava mejo CRO - Bih) in ob Savi počasi nadaljujeva proti Bijelini.Sama Bijelina se kuha v vročini, nadaljujeva proti etno selu Stanišiči, še prej pa se sprašujeva, da nisva morda v Rusiji.


Letošnji dopust sva si omislila malce drugače, manj prevoženih kilometrov, več postankov in več ogledov lokalnih posebnosti, zato greva pogledat, kaj bo tole. In imela sva kaj za gledat.




Etno selo (etnološka vas) Stanišiči pri Bijelini, zelo blizu meje BiH - Srbija. Nisva bila edina iz teh krajev, hotel z ne vem koliko zvezdicami, za zelo sprejemljivo ceno z zajtrkom, moped pod streho, skratka lepo zaključen zeeloo vroč dan.

[jaka]

Noč je bila mirna le proti jutru je malce zagrmelo in padlo nekaj kapljic dežja. Nadaljujeva po planu : preko meje in Drine v Srbijo. Drina, ki je tudi meja naju je spremljala večji del poti. V Bajini Bašti sledi en lep pogled na znamenito kučicu na Drini ( hiška na Drini), ki si jo lasti lokalni veslaško- kajakaški klub.


V teh krajih je najboljši GPS domačin, tudi njihov pregovor to potrjuje (ko pita, taj ne skita), kdor vpraša, ta ne zaide. Kjer koli se ustaviš, povsod prijazne besede, napotki, kje in kam, kako, ter seveda kavica. Prav prijetno sva se počutila in presenečeno ugotavljala, da je nas "zahodnjake" uničil naš način življenja.Banja Koviljača - jezero Peručač, kjer sva za ta dan tudi končala.


Jutri naju že čakajo hribi (in prijetnejše temparature), tukaj gor bova "užgala"

[naizust]

Evo slike to smo najbolj čakal

[dukimen]

evo sem nabavu in čakam nadaljevanje

Letošnji dopust sva si omislila malce drugače, manj prevoženih kilometrov, več postankov in več ogledov lokalnih posebnosti

si mislu predvsem preizkušanje lokalnih specialitet, predvsem tekočih (vsaj po slikcah sodeč)

[jaka]

Takle jutranji pogled vedno potegne nasmeh na ustnice.


Po obilnem zajtrku, prijetnim klepetom z osebjem sva spet v sedlu in nasmeh je še večji. Pogledi na jezero Peruča so vse lepši.Le kdo ne bi bil dobre volje,


Nacionalni park Tara, nadmorska višina okoli 1500 m /nm in končno, primernejše temparature, naravne lepote itd..itd..imela sva občutek, da sva šele dobro začela z dopustom, vse tisto prej je bilo eno samo "kuhanje".


Kmalu najdeva smerokaz za najino naslednjo točko, ki jo bova obiskala.


Še pred tem pa sledi obisk verjetno najbolj znane etnološke vasi daleč nokoli. Na hribu Mečavnik, ki se nahaja med planino Zlatibor in Taro leži etno selo (etnološka vas) Drvengrad, ki ga je režiser Emir Kusturica zgradil za snemanje svojega filma život je čudo (življenje je čudo). O tej čarobni vasi je mnogo napisanega na net-u, zato prilagava samo še slike.



Še ne dva kilometra vožnje od Drvengrada, pa naju čaka novo presenečenje, še ena ohranjena edinstvena dediščina, edina v Evropskem prostoru.
http://sh.wikipedia.org/wiki/%C5%A0arganska_osmica
Ob vseh teh zanimivih stvareh, lepotah, itd...še vedno ostajava skoraj brez besed, toliko tega na tako malem prostoru. slik je ogromno. Privoščila sva si tudi turistično vožnjo z vlakom, ki traja 3 ure, ni nama žal, čudovito doživetje,priporočava vsem, ki se boste slučajno potepali tod naokoli.

[Civava]

O ja

[zupi]

OHO vandravček je prišel domol.
Lepo si se imel in lepe slike HUDO

[jerebtomy]

Odlična fotoreportaža.

[Uroš]

Hudooooooo

[jaka]

Iz lesenega vendar udobnega sedeža žel. vagona se presedeva na še bolj udoben od sonca pregred "ledrast" sedež najine JLE in odpeljeva proti mejnemu prehodu z Bih. Smer Višegrad, Andričevo mesto. Na mejnem prehodu prijeten klepet z obmejnimi organi, ki so služili nekdanji državi v Ljubljani na katere imajo lepe spomine.


Takoj za mejo nenaden preobrat. Po podatkih, ki sem jih imel, po teh hribih poteka nekaj čudovitih makadamskih odsekov, ki naju bodo iz Bih, pripeljali nazaj v Srbijo oz. na Zlatibor in misli so me odpeljale, ter zapeljale. Namesto 80 kilometrov sva jih "naštepala" 180, preden sva našla Zlatibor, ki je bil najin današnji cilj oz. točka, kjer si bova vzela še kakšen dan počitka.


Povsem identična zgodba našega Mariborskega TAM-a. Pribojski FAP. Dve avtomobilski tovarni, ki sta obvladovali celoten južni Balkan in bližnji vzhod. Obe pokradeni, oropani in prodani, ljudje pa na cesti.


Nova Varoš, Zlatarsko jezero in počasi vse višje in višje.



In končno, Zlatibor, še ena izmed prelepih planinskih planot, ki leži med 1200 in 1500 m/nm. Izkušnje preteklih let naju so izučile, da si je po 3-4 dneh vožnje, potrebno naslednje 2 dni vzeti prosto, se prepustiti počitku, lenjarjenju skratka nič ali zelo malo vožnje.Namestiva se v hotelu Olimp, z spet zelo sprejemljivo ceno. Zanimivo pa je, da je dvo-posteljna soba dražja od celotnega apartmaja. Pa sva si "privoščila" , kaj drugega kot apartma oz. celo stanovanje


Naslednji dan se "sprehodiva" (ma ja saj se razume da z JLE) po Zlatiboru.


Zakonodaja in seveda turizem, (za razliko od Slovenije), ne prepoveduje, ne odganja prav nobene vrste turizma in vse vrste, ki jih boste videli na sliki so bile kmalu oddane. Lahko mi verajemte, da vsega sploh nisem poslikal. Vožnja po bližnjih smučiščih pa je nekaj povsem običajnega.


Žal resnica, ampak države na katere nekateri gledajo malce z prezirom, predvsem "Balkanske" Slovenijo prehitevajo po levi in desni vse bolj tudi na turistečnem področju. Pa sva se tudi midva podala na terenski turistični pohod in zelo, zelo čudno sem se počutil ???? Nobenh grdih pogledov, mahanja, besed itd.. le nasmeh in pozdrav. Ko v kakšnem pogovoru vprašaš o kakšnih omejitvah, prepovedih ali ostalih "paličarskih zadevah" noben o tem ne ve nič. Dobrodošel, vozi in uživaj.
Pa sva šla uživat.



V samem središču Zlatibora majhno urejeno umetno jezerce, ki je v večernih urah center dogajanja.Po ponudbi, dogajanju in vseh ostalih spremljevalnih zadevah se Bled, Bohinj in še kdo, laho kar skrije oz. kar zapre, da bo mir, tišina, da bodo lahko race spale in trava rasla.

[rotis]

[gomez13]

Mi dopust kr bolj hitro mineva Jaka. Draga pa mi ker sem več na ipadu kot v morju

[brinovc]

Jaka, tvoja zadnja zgornja objava je vredna nagrade...
...in tehtnega razmisleka naših odgovornejših dvornih turističnih delavcev .

Nič ne bo iz našega turizma tako dolgo, dokler bodo turizem vodili ljudje ki so prisesani na proračun. Tako jim je vseeno, če njihove zamisli zaživijo ali ne, ker je itak vsakega petega cekin na računu.
Turizem naj vodijo ljudje, ki od njega oz. od rezultatov svojega truda tudi živijo.

V bananaslostanu bi imeli cvetoči turizem (in cekine od tega) brez turistov in vso >nedotaknjeno naravo< samo za priviligirane kaste domačih pokvarjencev.

Poklicni in honorarni voluharji (bralci) tega foruma ob pregledovanju tvojih objav že težko požirajo lastno slino, ki se jim nabira ob močnem stiskanju zob

Oprostite za smetenje

LP!

[jaka]

Po dvo- dnevnem počitku na Zlatiboru (slik rekreacijskega potepanja je preveč, pa naj še nekaj ostane za zimske dni) se zavedava, da naju čaka spet borba z vročino. Na meji med Srbijo in MNE nobenih zapletov, le običajna kontrola dokumentov in dobrodošli v MNE. Cilj za ta dan je bil namestitev čim bližje Podgorici. Vožnja po glavni cesti visoko nad kanjonom Morače skoraj grozljiva. Prepadi in "prebite" varovalne ograde.


Proti koncu kanjona naletiva na majhen kamp Morača (v bližini manastira Morača) in dokaj zgodaj popoldne se namestiva. Zelo prav mi je prišla tudi rolica papirja


Naslednji dan nadaljujeva proti Podgorici.


Podgorico bolj "povohava".


Nadaljujeva mimo Skadarskega jezera do mejnega pregoda z Albanijo Hani i Hotit oz. Božaj. Albanija, kot Albanija (o njej je veliko že pisal Rogi), obkroživa jezero pri Skadru zavijeva proti Sukobinu, meji z MNE, jo z težavo (velika gneča in berači) prestopiva in kar se da hitro k Adi Bojani (mejna reka med Albanijo in MNE)


Ada Bojana.


In seveda sledi namestitev, ter počitek. Sicer spet že dokaj zgodaj popoldan ampak v taki vročini se ni dalo drugače.


Naslednji dan lepo spočita in optimistična začneva z vožnjo ob obali Črno-Gorskega primorja. Ne dolgo. Sem prepričan, da bosta dve slike popolnoma dovolj. Midva pa že beživa v hribe